


Certifikat ATEX se nanaša na direktivo »Oprema in zaščitni sistemi za potencialno eksplozivne atmosfere« (94/9/ES), ki jo je Evropska komisija sprejela 23. marca 1994.
Ta direktiva zajema rudniško in nerudniško opremo. Za razliko od prejšnje direktive vključuje mehansko in električno opremo ter razširja potencialno eksplozivno atmosfero na prah in vnetljive pline, vnetljive hlape in meglice v zraku. Ta direktiva je direktiva »novega pristopa«, ki se običajno imenuje ATEX 100A, trenutna direktiva ATEX o protieksplozijski zaščiti. Določa tehnične zahteve za uporabo opreme, namenjene za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah – osnovne zdravstvene in varnostne zahteve ter postopke ugotavljanja skladnosti, ki jih je treba upoštevati, preden se oprema da na evropski trg v okviru njene uporabe.
ATEX izhaja iz izraza »ATmosphere Explosibles« (eksplozivne snovi v atmosferi) in je obvezen certifikat za vse izdelke, ki se prodajajo po vsej Evropi. ATEX je sestavljen iz dveh evropskih direktiv, ki določata vrsto opreme in delovne pogoje, dovoljene v nevarnem okolju.
Direktiva ATEX 2014/34/ES, znana tudi kot ATEX 95, velja za proizvodnjo vse opreme in izdelkov, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih okoljih. Direktiva ATEX 95 določa osnovne zdravstvene in varnostne zahteve, ki jih mora izpolnjevati vsa oprema, odporna proti eksploziji (imamoPogon lopute, odporne proti eksploziji) in varnostni izdelki morajo izpolnjevati, da se z njimi trguje v Evropi.
Direktiva ATEX 99/92/ES, znana tudi kot ATEX 137, je namenjena varovanju zdravja in varnosti zaposlenih, ki so nenehno izpostavljeni potencialno eksplozivnim delovnim okoljem. Direktiva določa:
1. Osnovne zahteve za zaščito varnosti in zdravja delavcev
2. Razvrstitev območij, ki lahko vsebujejo potencialno eksplozivno atmosfero
3. Območja s potencialno eksplozivno atmosfero morajo biti opremljena z opozorilnim simbolom.